dr. Popovič, malo kulture, prosim!

Saj sploh ne vem, kje začeti, sem še vedno od 16:00 v šoku, da moram to izkušnjo deliti z vami. Ta post bo namenjen dermatologu dr. Popoviču in prav nič prijazna ne bom. Zakaj bi le bila, danes je vpil name, kot da sva krave skupaj pasla. Torej, danes sem imela termin za pregled pri dermatologu in to je bil moj prvi v skoraj 37. letih.

Razlog.

Na čelu sta se mi, kakšno leto nazaj, naredila nekakšna dva mozoljčka, vsaj jaz sem sprva mislila, da sta. Seveda sem se jih lotila, kot mi je v navadi, vendar se ni nič zgodilo. Če sem se jih še tako lotevala, sta bila cel čas tam. Sama sem že pomislila, da sta to nekakšni bradavici, čeprav sploh ni zgledalo tako, prav tako ni zgledalo, kot da so to milje. Ob obisku kozmetičarke v marcu sem rekla, naj pogleda, kaj je to in ona je rekla, da so milje (bele maščobne ‘bunkice’, do katerih pride, ko se pora zapre/zabriše in sebum nima poti ven. To se največkrat zgodi na predelih tanke in suhe kože – pod očmi in celo na vekah, za kar je bilo zelo čudno, da bi se meni to zgodilo na čelu). To se odstranjuje z iglo, kjer je potrebno prebosti kožo, da se lahko za proso velika pikica spravi ven. Moje naj bi kozmetičarka spravila ven, vendar ne povsem, ostanek naj bi se izločil/odluščil skupaj s krastico, vendar se ni in zadeva je ostala ista, kot prej. Seveda me je zato zanimala bolj natančna diagnoza dermatologa, da se prepričam, ali se lahko naslednjič zopet lotimo tega, ali je to kaj drugega in je bolje pustiti pri miru, odstraniti mogoče v dermatološki ambulanti.

Naslednji razlog, zaradi katerega sem se dejansko naročila, pa so bili ena do dve mali tvorbi na zgornjem predelu trebuha, ki sta bili tudi tam že dlje časa, enkrat rdeči, enkrat kožne barve, enkrat kot da malce krvavita, drugič ne. Pač, stvari, ki se ne pozdravijo oz. izginejo, naj bi bile vredne pozornosti, zato me je malce zaskrbelo in sem se končno naročila pri dermatologu.

Čisto slučajno.

V času, ko sem imela že termin, pa se mi je na spodnjem predelu trebuha, kar z danes na jutri, naredilo znamenje, ki je bilo veliko cca. 6mm, nepravilne oblike, nepravilne zabarvanosti in celo malo reliefno v sredini. Stvar, ki se mi je naredila čisto slučajno v tem času, me je na vse zadnje še najbolj skrbela.

Ko sem bila že ravno namenjena na pregled k strokovnjaku, pa mu bom pokazala še eno zadevo, tvorbo na desni meči, ki jo imam že pribljižno 7 let in me ni ravno skrbela, ker je bila cel čas iste oblike in velikosti, razlagala sem si, da me je enkrat nekaj pičilo in mi je ostala bulica ali pa se mi je vrasla dlaka in je ostala izboklina. Ampak, zakaj ne bi pokazala, ko bom ravno tam. (spodnja slika)

Današnji obisk dr. Popoviča.

Priznam, da sem bila, od kar se mi je naredilo znamenje v tem času, kar malo v strahu in celo pripravljena, da mi bo rekel, da je rakasto oz. sumljivo. Saj so se vsi, ki sem jim ga pokazala malce ustrašili, da ne zgleda najbolj normalno. Ok. Danes sem imela pregled. Malce nervozna sem razmišljala v kakšnem vrstnem redu naj mu kažem te zadeve in se nekako odločila, da mu tega, ki me najbolj skrbi pokažem na koncu. Začnem s to bunko na meči. Zdravnik iz cca. treh metrov nejevoljno pogleda in reče: “To ni nič!” …ok, super, ena stvar je mimo.

Preidem na čelo. Želim pojasniti, da sem zadevo že želela ‘sanirati’, vendar to očitno ni milja, če mi lahko pogleda, kaj je to, da vem, ali lahko še kaj posegam v to, ali bolje pustiti pri miru. No, in tu je dr. Popovič milo rečeno, popizdil nad mano, njegova fekvenca je mejila na dretje, ne na govorjenje. Tu mi je očital, da se delam norce, da sem ga neupravičeno obiskala, da odžiram vrsto rakavim bolnikom, ki so upravičeni do njegovega obiska, da če se sploh zavedam, da on danes operira še dva ali tri paciente, za katere se ne ve, ali imajo raka na koži ali ne …Jaz totalno v šoku, nad obnašanjem nekega strokovnjaka, ki naj bi se vzel ‘am’ mojim kožnim spremembam pravim, da kako naj vem, ali so te stvari nevarne ali ne, da če bi vedela, verjetno ne bi prišla. In da se mi zdi, da sem zagotovo tudi jaz upravičena do pregleda, saj je to moj prvi pregled v 37ih letih! Tu je nadaljeval s svojim dretjem, da je povsod polno plakatov in da naj se malo izobrazim, v smislu,  kaj je nevarno in kaj ne. Da bom že videla, da ko bom imela nekaj rakastega, bom imela pa čakalno dobo tri leta, da bo že on poskrbel, da bo tako! Tu sem mu rekla, tudi z nekoliko povzdignjenim glasom, da kako on ve, da mu nimam za pokazat, še kaj, kar naj bi bilo upravičeno, da sem danes tukaj?! “NO, POTEM PA POKAŽITE!!” Res me je imelo, da bi zapustila ordinacijo, vendar plačujem zdravstvo že celo življenje in znamenje me je res skrbelo. Zato pokažem znamenje, in on reče: “Ahaaa, no, to je že malo drugače! A imate še kakega takega?” …pokazala sem še enega podobnega. Oba je z nečim našprical in pogledal z nekim povečevalom in samo zabrusil, “nič ni!!” …Ostalo mu sploh nisem pokazala, mogoče bi še celo fizično obračunal z menoj.

Sklep. 

Načina, mislim, da ne rabim dodatno komentirati. Mogoče ima gospod izobrazbo za dermatologa, vendar mu toplo priporočam kakšen tečaj bontona in pa obvladovanja jeze. Predpostavljam in tudi slišim, da je v svoji zasebni ambulanti oz. samoplačniški zelo prijazen, da je vse lahko zelo nevarno in potrebno pozornosti. Torej, v redno ambulanto pa lahko pridete samo, če veste oz. ste prepričani, da imate raka po smernicah, ki jih vidite na plakatih, drugače, mu ne hodite pred oči! Pogledal je samo moje znamenje na trebuhu, ostalo pa je dal diagnozo (to ni nič!) iz cca. treh metrov razdalje, čelo pa mi sploh ni pogledal. Torej, še vedno nimam pojma, kaj imam ti dve tvorbi na čelu in ali lahko to spravim stran ali ne. Prav tako ne vem, ali mu lahko sploh verjamem, kar je diagosticiral ali naj se raje naročim kar ponovno pri drugem dermatologu. Žalostno.