Gospa, smrdite.

Seveda ne samo gospe, tudi gospodje. In to je stavek, ki bi ga najraje uporabila, kadar sem v bližini osebe, ki zasmradi celo okolico. Pisati sem že začela post o najboljših dezodorantih, in sem to tematiko želela združiti, a se mi zdi, da potrebuje malo več prostora. Tema, ki je v teh mesecih, in tudi na splošno, pravi tabu. Večino ljudi to, da se srečamo oz. srečujemo z osebo, ki smrdi po starem potu, blazno moti, vendar smo mi tisti, ki nam je nerodno, ki ne vemo, ali je primerno, da kaj rečemo, kaj reči, na kak način. Tu se vprašam, zakaj že? Nerodno je lahko tistemu drugemu in ne nam. Lahko nam je le hvaležen, da imamo jajca reči, kar si drugi mislijo za hrbtom. Mogoče taki osebi, če je seveda dojemljiva, prihranimo še kakšno sramoto več. Skratka, verjetno še kako dobro veste, o čem govorim.

Dejstva o potenju

Tu ne bom prav nič strokovna, ampak bom uporabljala zdravo kmečko pamet. Vsekakor smo si ljudje različni. Nekateri se potimo bolj, drugi manj. To je lahko trenutno stanje, odraz živčnosti, hormonskih sprememb, prehrane, lahko pa je kronično, kar pomeni, da si lahko podvržen potenju daljše obdobje oz. konstantno. Stavek, ja veš, to je lahko tudi bolezen, v mojem dojemanju ne pije vode. Za takšno bolezen še nisem slišala, mogoče je to fobija pred higieno? Torej, da si ne mečemo peska v oči. Če damo v sobo 100 ljudi, ki smrdijo po švicu, je mogoče med njimi en takšen, ki ima zraven še malce ‘bolezenskih’ težav, vendar, če bi prilagodil higieno svojemu stanju, zagotovo ne bi bil v tej sobi. V to sem prepričana, če je kdo prepričan drugače, sprejmem izziv in preživim dan s takšno osebo in poskrbim, da zagotovo ta dan ne bo smrdela.

Oblačila prispevajo največ. 

Če smo podvrženi potenju, se moramo v poletnih mesecih (in tudi na splošno) povsem izogniti sintetičnim oblačilom. Vsekakor pa temu, da imamo to oblačilo oblečeno še več dni hkrati! Tega si ne moremo privoščiti niti z naravnimi materiali. Največkrat sintetika že smrdi, čeprav mi spodaj ne smrdimo. Kaj šele, ko se začnemo potiti pod njo, ker tkanina namreč ne diha. To je res najslabše, kar lahko oblečete. Isto velja za spodnje perilo, sploh pri ženskah so že nedrčki, ker se dotikajo naše pazduhe, povsem dovolj, da se začne razvijati slab vonj.

Higiena si deli mesto z materiali. 

Kot sem že napisala, sem prepričana, da močnejše zaudarjanje (da nas voha cela okolica), lahko preprečimo, vendar je potrebno prilagoditi higieno in rutino glede na to, kako in koliko se potimo. Poleti se je potrebno stuširati tudi večkrat, pri tem uporabimo čistilno sredstvo le na kritičnih predelih, po ostalem telesu zadostuje hladna prha. Oblečemo le naravne materiale! Na delovnem mestu imamo nekaj, da se lahko preoblečemo, osvežilne robčke, da se vmes lahko osvežimo, dezodorant etc. Če smo v službi 8 ur, in to storimo vsaj 1x (najhujši primeri), v štirih urah ne moremo tako zaudarjati, da bi nas zaznal radij 50 metrov. Kljub temu, sem skoraj prepričana, da če smo se zjutraj umili, uporabili odličen dezodorant, oblekli svežo bombažno opravo in če se vmes v službi le malce osvežimo z robčki in ponovno uporabimo dezodorant, da ni možno, da bomo ob 16ih tako smrdeli, da nas bo vonjala cela firma, trgovina, restavracija …

Kaj storiti, če imamo v bližini nekoga, ki zaudarja?

Večna polemika in dilema. Najraje bi pristopila človeku in rekla: “Gospod/gospa, a vi resnično ne zaznate, kako smrdite? Ker vsi okrog vas namreč na našo žalost, še kako zaznamo.” Vendar, kako nesramno od mene, to pa res ne moreš, kar tako reči. Ne vem, meni se, da poveš dejstva, ne zdi nesramno in opozoriti človeka, če je nekaj na njemu moteče za celo okolico in te celo ovira pri delu, recimo. To je nočna mora nas vseh, da bi kdaj delali v isti pisarni s kom, ki smrdi po švicu, pardon, starem švicu. Tudi sama sem bila vedno zelo glasna, kako bi v tem primeru nemudoma rekla osebi, pa naj to vzame lepo ali grdo. In potem se zgodi, da je ta oseba tvoj šef. In celo na področju kozmetike. Hmmm, kaj pa zdaj? A me je lahko doletel še večji izziv? Predvsem me je bilo strah, da bi kdo prišel v našo pisarno in samo za sekundo pomislil, da smrdim jaz! To mi je bilo poleg vsega, še najbolj grozno. Sama sem ji sprva podarila prestižno dišavo, vendar na žalost oz. srečo? je ni nikoli uporabila. Potem sem odprla teme o dobrih dezodorantih. Te teme niso pritegnile njene pozornosti, pa če sem razlagala o svojem najljubšem dezodorantu še s takšnim entuzijazmom. Sledile so celo izjave, kako je to vse škodljivo in kakšni strupi so to. Prosim ljudje, to je samo izgovor. Koliko je kaj škodljivo in predvsem v kakšnih količinah, je povsem druga tematika in vsekakor ni izgovor, da ne uporabljaš dezodoranta. Danes so na tržišču tudi zelo naravni dezodoranti, ki seveda niso pretirano učinkoviti, vendar vseeno boljše kot nič. V tem primeru, so bila rak-rana sintetična oblačila, ki jih je oseba nosila celo po več dni! Bila sem priča, da se oseba umiva še več kot jaz, vendar nikoli ne uporabi dezodoranta in pa seveda, nosi sintetiko, ki začne smrdeti že po eni uri, a kaj šele po dveh ali treh dneh.

Kaj pa vaše izkušnje? 

Kaj menite vi? Verjetno ste se že kdaj znašli v podobni situaciji, kako ste reagirali, če sploh ste? Se vam zdi to njuno, ali ste raje tiho in umirate na obroke in upate, da kdo ne bo mislil, da ste vi? Na kakšen način ste povedali to osebi oz. kaj mislite, kako bi bilo najmanj boleče in korektno? Se vam zdi, da je pošteno, da kaj rečemo ali da za hrbtom vsi vihamo nosove? Vaše mnenje me resnično zanima, namreč mene in skoraj vse moje prijateljice to vedno znova zelo pogreje in odpre to temo, ki ji nikoli ni konca …

V naslednjem postu, to je jutri, bom predstavila dezodorante, ki so za moje pojme najboljši. Prestavila bom tudi razliko med navadnimi drogerijskimi dezodoranti in tistimi, malo boljšimi. Za moške, ženske in tudi tiste, ki želite bolj naravne.