Moja izkušnja z botoxom
Zakaj sem izbrala to metodo?
L&Z, april 2019. Razpeta med naravnimi metodami pomlajevanja in pogledu na navpično gubo med obrvmi, sem si pri skoraj 40. vbrizgala botox v čelo. No, ne sama, to je storil zelo izkušen plastični kirurg z veliko kilometrine. Navpična guba med obrvmi, ki je bila 10 let in več prva in edina stvar, ki sem jo videla, ko sem se pogledala v ogledalo, na fotografijah, zaradi katere sem se lahko slikala samo pod določenim kotom, drugače se je preveč videla, je končno ohromljena. Na mojo žalost je še vedno tam, ampak recimo, da se ne bo poglabljala in da se bo še malenkost poravnala.
STARANJE …
Od kar pomnim, sem obsedena z nego obraza, kremami, reševanju takšnih in drugačnih stanj na koži – mozoljčki, pigmentni madeži, glow, gube …vedno v iskanju tistega popolnega izdelka, ki bo mojo kožo naredil čudovito, sijočo, napeto, brez pikic in bunkic in širokih por. Že vsaj 25 let mi je jasno, da le-ta ne obstaja, vendar ga še vedno iščem in še edno ga bom, ker pri tem neizmerno uživam. To je moj hobi, moja sreča, moje sproščanje in posvečanje sami sebi. V vseh teh lepotnih popotovanjih, sem bila vedno razpeta med mislijo o naravni lepoti in staranju kot delu te lepote in mislijo o invazivnem pomlajevanju v starosti.
Že pri 20ih sem bila zelo obremenjena s staranjem in je bil moj mindset, da grem pri 30ih na prvi lifting, pri 40ih na drugega itn. Seveda se ti pri 20ih zdi številka 30 in 40 že sinonim za tako zelo starega človeka, v resnici pa smo pri 40ih še skoraj isto mladi, kot pri 20ih, vsaj počutimo se tako. Kot vidim, to mejo kar prestavljamo z leti navzgor. Se pa dobro spomnim, da se od 18. leta dalje nisem več veselila rojstnih dni in da sem bila z vsakim dodatnim bolj obremenjena s staranjem, medtem, ko so si prijateljice velikokrat izmislile, da so starejše in so komaj čakale, da bodo 25 in več.
MLADOST JE NOROST
Kakorkoli, ko pomislim za nazaj, si rečem, hvala bogu, da mi v rani mladosti finance niso dopuščale kakih lepotnih posegov, saj bi mogoče bile zdaj moje usnice čisto bunkaste, ker bi hotela imeti takšne, kot tista igralka iz Melrose Place-a. Takrat so jih polnili še s silikonom in ojoj, kako to zgleda zdaj, pa še odstraniti se ne da, brez da ti odrežejo pol ustnic. Mladost je norost in vesela sem, da mi take stvari niso bile dostopne. Ko dobiš malo več pameti v glavo in ko izgled ni najpomembnejši, lahko malo bolj realno in kritično ter premišljeno gledaš na takšne stvari. Torej, dopolnila sem 30 in do takrat sem z naravnimi metodami in veliko nege, bila čisto zadovoljna z mladostnim izgledom svojega obraza, dokler se mi med obrvmi ni začela kazati ena navpična guba.
KAKO IZBRISATI GUBO?
Moja mimika je namreč taka, da čela ne gubam na gor, torej ne vzdigujem obrvi, ampak gledam grdo, torej jih vlečem skupaj. Ko sem opazovala čela svojih vrstnic, sem videla, da imajo one že po 4 ali pet horizontalnih gub, jaz pa nobene. S to navpično so se torej takrat začele borbe. Na enkrat je bilo vse osredotočeno na to gubo. S čim vse sem se mazala in kaj vse preizkusila je škoda pisati, saj ta revija nima dovolj listov. Je pa v tem času Dior dobil pri meni posebno mesto med kremami, ki jih ne smatram za skincare znamke, katerega zaseda še danes. Linija z izvornimi celicami, v imenu so bile črke XP, katere danes ni več v tej obliki, je po enem mesecu uporabe zbrisala to mojo začetno gubo. To moč in dosežek mu še vedno priznavam. Seveda se je guba po prenehanju uporabe in + nekaj letih ponovno pojavila in od takrat vztraja in se poglablja, ne glede na to, s čim jo obdelujem. V zadnjem letu ali dveh sem prišla celo tako daleč, da sem se čez dan natrenirala, da ne delam več te mimike, ampak kaj, ko se mi je čelo nato samo začelo krčiti v ta položaj med spanjem! Zbujala sem se vsak mesec z globljo udrtino, ki sem jo še uspešno sanirala čez dan (z negubanjem), vendar mi je bilo kaj kmalu jasno, da to ne bo šlo v nedogled in da moram nekaj storiti, predno se stvar preveč pogolobi.
Baje gube ostali sploh niso opazili, češ da pretiravam, torej že ni bilo tako grozno, kot se je zdelo meni, ampak karkoli počnem, počnem zase in ne za druge. Misel na zamrznitev te gube z botoxom je bila vsak dan večja in edini izhod, če želim to gubo malce ublažiti in ji porezati krila. Odločila sem se v enem tednu in se naročila za termin. Misel na to mi je bila tak velik bau-bau, saj se sliši tako grozno in plastično. In ker bom to povedala svojim sledilcem, bodo od zdaj naprej vsi govorili “ja, ta je čisto umetna in nabotoxirana”, tako, kot sem jaz že kdaj znala reči za koga. Vendar ne za tiste, ki uporabljajo samo botox, to zdaj vem, ker sploh nisem vedela, da ga. Ko sem javno delila svojo odločitev, so se na enkrat oglasile vse moje kolegice (in teh ni malo), ki že od 30. leta dalje ali pa še dlje, injicirajo botox. Bila sem kar malce užaljena, da tega nisem vedela in opazila, in da mi niso prej povedale. Predvsem zato, ker bi mi razbile veliko stigmo in bi se sama odločila za to že dosti prej, ko bi bili rezulati še veliko boljši. Za to naj bi se odločil, ko opaziš, da ti mimične gubice ostajajo. To je lahko pri 25. ali pa pri 30. letu – jaz sem bila za prvič že izjemo pozna.
KAJ JE TREBA VEDETI …
Naj poudarim, da z botoxom nič ne polnimo, nič ne oblikujemo in ničesar na obrazu ne spreminjamo, zato po tem postopku ne zgledamo popačeni, spremenjeni, umetni in nafilani. Botulin toksin v roku 5-7 dni od vbrizga z drobno igljico ohromi mišico, da se le-ta ne more pod kožo mimično krčiti. To pomeni, da gube, ki so se pojavljale zaradi mimike, zdaj izginejo. Če pa je to mimično krčenje že pustilo na koži trajno gubo, ki je prisotna, tudi če se ne kremžite, potem je tudi botox ne bo zbrisal, bo pa preprečil, da bi se poglobila. To je v mojem primeru, gubica je še vedno vidna, vendar je splošno stanje dosti boljše, ker mi je mimično gubanje ne poglablja. Malo računam na to, da se bo zaradi nekrčenja še zravnala, malo pa jo bom še sanirala z raznimi kremicami in neinvazivnimi postopki. Plastični kirurg, ki bo od zdaj naprej tudi moj stalni, si je pri meni pridobil zaupanje, ker je rekel, da nič drugega na mojem obrazu ne bi spreminjal in nič dodajal, le-to, kar sem že sama izpostavila in kar tudi mene moti.
LE K STROKOVNJAKOM!
Če se odločite za lepotni poseg, dobro preverite, h komu greste. Denar ne sme igrati odločilne vloge. Ne hodite na botoks v hotelske sobe, na kupone, v kozmetične salone, kamor pride kakšna neznana ‘kirurginja’ s tujim naglasom, ki je nihče ne pozna, niti ne vidite njenih referenc in rezultatov na znanih
osebah … Tudi pri nekirurškem posegu lahko gre veliko stvari narobe, če oseba ne ve, kaj dela, saj vam lahko ohromi napačno mišico
z napačnim odmerkom, lahko imate eno
obrv višjo kot drugo, lahko se vam povesijo veke in še kaj bi se našlo. Dobra stran tega
je, da postopek ni trajen in bo videz boljši
že po nekaj mesecih. Preverite ponudnika oziroma lepotno kliniko, preden greste na katerikoli lepotni poseg. Jaz bom svojega estetskega kirurga vsekakor ponovno obiskala, najverjetneje čez 6 mesecev, ko bo prvi odmerek botoksa popustil. Ko bom proučila še ta vidik, se mogoče znova oglasim še s podatki o samem postopku, delovanju učinkovine,
o mojem izbranem izvajalcu in še s kakšno zanimivostjo. Moje sporočilo je naslednje
– če vas moti kriv nos in ste zaradi tega obremenjeni, nesamozavestni, si ga popravite, če vas moti guba, uporabite botoks ali drug estetski postopek, ki jo bo omilil, zabrisal, ne polnite pa telesa in obraza z umetnimi snovmi, ki so nerazgradljive, kot so silikoni in podobni vsadki. Bodite lepe in srečne.